Za skritimi stenami

Objavljamo članek, ki so ga pripravile študentke socialne pedagogike po opravljeni instalaciji na temo prostitucije:

Študentke socialne pedagogike smo v četrtek, 17. 5. 2018, v Mestni knjižnici Kranj postavile instalacijo na temo prostitucije. Osredotočile smo se predvsem na prisilno obliko prostitucije, torej na osebe, ki so žrtve trgovine z ljudmi. Našemu projektu smo dale naslov Za skritimi stenami. Dogodek je potekal med 12. in 18. uro. Skozi naš projekt smo želele prikazati zgodbo osebe z izkušnjo dela v prostituciji. Instalacija je obsegala pet postaj.

Na prvi postaji so obiskovalci (naključni mimoidoči) na listek zapisali tri poljubne asociacije na besedo prostitucija, nato pa so si lahko prebrali dnevnik osebe, ki jih je popeljal v njeno življenjsko zgodbo. Življenjska zgodba je sicer izmišljena, vendar vsebuje realne elemente, saj smo se glede konteksta predhodno posvetovali z Društvom Ključ, ki se bori proti trgovini z ljudmi.

Druga postaja je vsebovala verige, na katerih so viseli listki, na teh pa so pisale razne družbene razmere (revščina, brezposelnost, travmatske izkušnje v otroštvu, spolne zlorabe, odvisnost …), ki so osebo pahnile v prostitucijo. Verige so simbolično prikazovale vklenjenost prostitutke oziroma brezizhodnost njene situacije.

Tretja postaja je prikazovala obupne razmere, v katerih se prostitutke lahko znajdejo (zasvojenost z alkoholom, drogami, spolne bolezni …). Z lutko in njenimi zalepljenimi usti smo želele prikazati, da je nemočna, neslišana in neupoštevana (pogosto nima izbire, ali lahko uporablja zaščito, nima možnosti izbire strank …).

Na četrti postaji smo želele prikazati stisko, ki jo lahko občuti prostitutka (občutki krivde, nizka samopodoba, sram …). To smo prikazale z zvočnim posnetkom, v katerem je prostitutka izpovedovala svojo stisko prijateljici.

Na peti postaji se je obiskovalec instalacije pogledal v ogledalo, na njem pa so bile napisane besede, ki obsojajo, ranijo in razčlovečijo (kurba, bogica, sej si si sama to izbrala …). Ta postaja je obiskovalca še posebej postavila pred dejstvo, kako je biti v vlogi prostitutke.

Po tej postaji si je lahko obiskovalec prebral še osmislitev celotne instalacije – na splošno o prostituciji in kaj smo želele s to instalacijo sporočiti.

Nato pa je sledila mizica, kjer je obiskovalec na drugo stran listka (tistega iz začetka) zapisal še tri asociacije na besedo prostitucija po ogledu instalacije. Listki so nam služili za primerjavo oziroma za meritev učinka, ki ga je imela naša instalacija na osebo (ali se je v osebi zgodila kakšna sprememba mnenja, bolj poglobljeno razumevanje problematike …). V zaključku sprehoda skozi instalacijo so se obiskovalci z nami lahko še pogovorili, nam pojasnili svoj vidik, zastavili še kakšno vprašanje …

Področje prostitucije smo si izbrale zato, ker se nam zdi prostitucija zelo kompleksen pojav, ki je v družbi precej prikrit.

Osebe, ki vstopijo v svet prostitucije, so v to velikokrat prisiljene zaradi življenjskih okoliščin – revščina, dolgotrajna brezposelnost, potreba po tem, da preživijo sebe in svojo družino, pa tudi travmatični dogodki v otroštvu, spolne zlorabe. Vse to so dejavniki tveganja, da bo oseba pristala v prostituciji.

Sporno se nam zdi reči, da je prostitucija svobodna izbira in da je oseba izbrala ta poklic. Na videz se to morda res zdi prostovoljna odločitev, vendar so sile razmer takšne, da je v tistem trenutku za te osebe prostitucija najbolj optimalna odločitev v primerjavi z drugimi možnostmi, ki so jim na voljo. Znotraj omejenosti in determiniranosti s težkimi življenjskimi razmerami težko rečemo, da je ta odločitev svobodna.

Osebe, ki so ujete v mrežo prostitucije (po večini so to ženske), iz nje težko izstopijo zaradi razmer, ki so jih deležne, pa tudi delovni pogoji jim to otežujejo. Pogosto jim grozijo, če želijo izstopiti. Društvo Ključ, ki bi jim pri tem lahko pomagalo, jim nadrejeni včasih celo lažno predstavijo kot njihovega partnerja, da sodelujejo z njimi, so povezani. Tako so tem osebam v resnici prikrite možnosti rešitve.

Delovni pogoji so izredno slabi. Osebe pogosto nimajo nikakršne možnosti izbire glede strank, števila strank, uporabe/neuporabe zaščite. Skratka, nobene besede pri razpolaganju s svojim telesom.

Pogosto so glede samega dela zavedene. Obljubljajo jim dober zaslužek, v resnici pa so izkoriščene ter deležne številnih, predvsem finančnih sankcij.

Delo prostitutke pri nas opravljajo večinoma tujke in so zato še toliko bolj ranljive.

Dekleta, ki delajo v prostituciji, utrpijo mnoge posledice – značilno je, da jih razžirajo občutki krivde, imajo nizko samopodobo ter samozavest. To so posledice travme, ker prepuščajo svoje telo nekomu, s katerim si spolnosti načeloma ne želijo.

Te osebe so deležne tudi stigmatizacije s strani družbe, kar še povečuje posledice, ki jih te osebe utrpijo.

Z instalacijo smo želele javnost ozaveščati o tem pojavu, ki je močno vpet v našo družbo in odpreti neke nove prostore razmišljanja.

Rezultati:

Asociacije, ki so jih obiskovalci pisali pred in po ogledu, smo primerjale ter ugotavljale, če je naša instalacija povzročila kakršnekoli spremembe. Približno ena četrtina obiskovalcev svojih asociacij ni spremenila, ostale pa so se med seboj razlikovale. Če so pred vstopom prevladovale neosebne asociacije kot so seks, alkohol, droge, potreba po denarju, Amsterdam, rdeča četrt, so po vstopu te bile usmerjene na osebo samo in njeno stisko – brezizhodnosti, nemoč, žrtev, izkoriščanje, izsiljevanje.

7 4 6 3